Prijava za člane društva



Ikarjev sen je tudi naš sen
Ponedeljek, 22. Oktober 2012

KUD Milke Zorec je s člani folklorne in dramske sekcije, pod vodstvom mlade Teje Coif, pripravilo kulturni program, s katerim je obeležilo letošnji Prešernov dan nekoliko drugače. Pričelo se je v Kulturnem centru Hotinja vas, nadaljevalo doma in se še pri mnogih obiskovalcih najbrž ni zaključilo. Sporočilo namreč. Sporočilo, ki so nam ga vcepili recitatorji in deklamatorji s pesmimi Simona Gregorčiča, Ervina Fritza, Ferija Lainščka, Toneta Pavčka, Paula Coelha in še mnogih drugih. In zakaj?

Zagotovo ni naključje, da si je Tea Coif, režiserka prireditve, za rdečo nit programa izbrala tudi pesmi Srečka Kosovela. Med njegovimi pesmimi vejejo smrt, revolucionarnost, nesmiselnost bivanja ... pojavi se eksplozija temnih, težkih, trpečih izrazov, apokaliptičnih vizij, kaos neracionalnih občutij, čustveni svet je brez duše, neharmoničnost, nasprotovanja, sivine eksistence ... Pa si že zaslišal iz ust nastopajočih suvereno vzklikanje Kuntnerjevih verzov »Kakšni so to časi, /ko je resnica grdota, / ko je pravica sramota? /Kakšni so to ljudje /.../ Kakšno je to življenje /.../?«, ki so te kot poslušalca pribili na stol, te zasvojili vsega in te držali še po koncu prireditve. Mnogo premnogo je bilo izrečenih težkih misli in občutij o strašnem neurejenem času, ki je poplavljen z nemirom iskanja sanj, o človeku, ki kliče rešitve.
Na drugi strani pa simbolična antiteza Pavčkovih verzov o deželi veselih ljudi, o lepem, komaj za pest majhnem svetu, ki se razprostira med morjem in goro in je pripet na križ mnogoterih preizkušenj, »na slovensko bol, na eno samo ljubezen«.
Kosovel je želel osveščati in spreminjati ... Tudi igralci so želeli osvestiti in spremeniti ... preobraziti človeka, zbuditi v njem občutek za etos, spodbujanje k iskanju lepote in morda revolucije. Morda. Pa kaj ko je bilo premalo obiskovalcev. Mnogo premalo!
Naj zaključim s sporočilno mislijo prireditve, kakor sem jo začutila sama – želimo si nove dobe, ko bi se lahko kot Prešeren postavili svobodomiselno v bran vsem idejam, ki nas poneumljajo, ko bi lahko spet bratu rekli brat, stali pod toplejšim soncem in bi nam iskrenost, sočutje in rodoljubnost ponovno vzklile kot vrednota! Pa najbrž je potrebno, kot je začutil že Ivan Cankar, človeku temnih dogodkov, da bi v njem vzbudili smisel za lepoto.

Petra Trstenjak

Komentarji (0)
 

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Podrobne informacije.

Sprejemam piskotke.

Vec o piskotkih