Prijava za člane društva



Hotinja vas

V Slovenskem krajevnem leksikonu je naveden podatek, da se Hotinja vas prvič omenja že leta 1096.  Največ podatkov za verodostojnost te trditve je najti že zbranih v Monografiji kraja Rače in okolice skozi stoletja iz leta 1993. Avtorji te monografije navajajo glavni vir za objavljene podatke knjigo Historična topografija slovenske Štajerske in jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500, ki jo je napisal Pavle Blaznik.
Prvotna oblika imena Hotinje vasi, ki se omenja z letnico 1096 je villa Hunoldisdorf. Še dobrih sto let se navajajo za naselje na našem področju imena: Hunoldisdirf, potem Hunolsdorf in še Hunstorf.
Nemška oblika imena za Hotinjo vas, ki je najbolj znana in je bila v rabi najdalj časa pa je Ottendorf in se prvič pojavi v letu 1323, ko je bilo omenjeno, da je bila neka pristava v tem kraju prodana nemškim vitezom pri Veliki Nedelji. Zemljiška knjiga samostana  Sv. Pavla v Labotski dolini iz leta 1408 imenuje našo vas Ottendorf im Trafeld. Zadnje poročilo v tem dokumentu pa je iz leta 1429, v katerem piše, da si je prior Žičkega samostana pri Konjicah pridobil dve kmetiji v Ottendorf ob Ratschach. Navedeni kmetiji sta stali najbrž tam, kjer so danes domačije Ribič in Sušec.


Zgodovinar M. Žunkovič v svojih knjigah piše, da je nemško ime nastalo iz besede hodinje-rastline, ki ima zdravilno moč in raste tod okrog. Prav tako trdi, da bi se moralo pisati pravilno Hodinja vas.
Ob vasi sta večkrat omenjena tudi dvorca. Wertenheim-stražni dom in Verhov-Gomila, oba od nekdaj last graščakov v Račah-Kranichsfeld ( Žerjavovo polje ). Leta 1532 so Wartenheim požgali Turki, a je bil kasneje obnovljen. Leta 1976 pa so to pristavo račkega gradu porušili zaradi novega letališča, ker sega južni konec letališke steze v Hotinjo vas.
Leta 1882, in po prvi zemljiški knjigi, je Hotinja vas bila samostojna soseska, ki je spadala pod graščinsko upravo v Račah ( sodna in davčna oblast ) ter pod župnijsko upravo v Slivnici. Vas je imela leta 1822 43 hiš, 82 moških in 100 ženskih prebivalcev. Imela je 38 konjev, 30 volov in 70 krav. Po podatkih Obširnega imenika krajev na Štajerskem 1883 pa ima Ottendorf - Hotinja vas 41 hiš, 132 moških, 115 žensk. Vsi so bili katoliške vere in so govorili slovenski jezik.
Leta 1846 je bila zgrajena Južna železnica, ki je šla skozi našo vas. vaščani, skupaj s sosednjimi vasmi, so že 1891 zahtevali železniško postajališče. Želja se jim je uresničila šele 15. oktobra 1908, ko je prvič ustavil vlak na postajališču Orehova vas - Slivnica. Do tedaj so se vaščani posluževali železniške postaje v Račah.
Pomembno prelomnico za našo vas pomeni leto 1905, ko je bila ustanovljena Prostovoljna požarna bramba ( gasilno društvo ) v Orehovi vasi s sedežem v Hotinji vasi. Bilo je prvo društvo slovenskem  Štajerskem, ki je uporabljalo slovenski poveljevalni jezik. Društvo je poleg gasilskega delovanja, predvsem v prvih letih svojega obstoja, bilo tudi nosilec kulturnega dela. Iz zapisnikov gasilskega društva, plakatov in iz objav člankov v Slovenskem gospodarju je razvidno, da je bila leta 1905 uprizorjena prva gledališka predstava v Hotinji vasi, in sicer kmečka ljudska igra Oreh. Kulturno delo se je, poleg tamburiranja in petja, nadaljevalo še z uprizoritvami iger Ne vdajmo se in Župan.
Slovenski značaj Hotinje vasi po podatkih ljudskih štetij, delovanje na gasilskem in kulturnem področju v slovenskem jeziku, daje naši vasi poseben pečat in zato tudi priznanje za obnovitev slovenstva na tem področju Štajerske.Tako so tudi naši predniki pripomogli, da je lahko pred dobrimi petimi leti nastala samostojna država Slovenija.

Hotinja vas na Najdi.si

 


Prikaži večji zemljevid
 

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Podrobne informacije.

Sprejemam piskotke.

Vec o piskotkih